​Kmetija se razteza na 14 hektarjih, od tega je 10 hektarjev vinogradov. Nahaja se na jugozahodnih obronkih Brd, sredi vzpetine nad potokom Kožbanjšček. Glavne lege so Jama, Teza, Hrib in Vrh. Prevladujoča struktura tal je opoka (plasti laporja in peščenjaka), ki je nastala v obdobju eocena, ko je Brda zalivalo morje. Prisotnost morja še danes čutimo v vetru z juga,
toda noči nam hladi piš s severa, kjer Alpe izrisujejo horizont. Zemlja je revna, toda hkrati bogata. Z minerali, ki dajejo vinu poseben pečat. Gričevnati svet in pravilna obrnjenost osrednjih osi vinogradov nudijo odlične pogoje za rast številnih sort in pridelavo vin, ki gradijo na svežini, četudi nekoliko bolj krepkega telesa.

Zidovi ne govorijo. Vsaj ne tako na glas in v takem jeziku, da bi jih razumel vsak. Če bi jih razumeli, bi nam domačija Zalatelovih lahko povedala marsikaj. O prvih lastnikih, ki so bili po vsej verjetnosti Furlani, v katastrskih knjigah vpisani s priimkom de Onesti. Od ta poštenih, bi rekli po domače, h katerim je v začeku dvajsetega stoletja prišel za zeta Ivan Janez Zalatel, postaven fant s sosednjega griča. Zvedeli bi tudi, da je ta del Hruševlja spadal pod Dolenje, danes v Italiji, takrat v Avstro-ogrski dvoglavi monarhiji. Veliko tržišče v osrčju Evrope je omogočalo dobro prodajo zgodnjega sadja, pa tudi vina, ki so ga na kmetiji pridelali do 200 hektolitrov letno. Enkrat takrat se je pobočja s kmetijo oprijel vzdevek Na Čistem, ki se je ohranil do današnjih dni.
​
Želje in snovanja poštenih kmetov, da bi pridelali boljše in več, so prekrižali burni dogodki preteklega stoletja. Obdobje vojn, propadov in rojevanja držav, zadružništva in ekonomske negotovosti se je končalo šele z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991. Dve leti kasneje so tudi Zalatelovi stopili na pot samostojnosti, ki so sicer nekaj belega pinota, rebule in chardonnaya poskusno polnili že leta 1991.

Danes je ponudba vin s kmetije Zalatel obsežnejša, kot zadnjo novost in poklon prejšnjim rodovom pa vključuje tudi penino de Onesti. Da bi skupaj nazdravili vsemu dobremu, kar lahko naredimo in doživimo!

​​

Vina

Bela vina

Bela vina sveže linije odlikuje iskanje sortnih posebnosti, čeprav jih združujeta terroir in pridelovalčeva roka. Brda so razpoznavna v njihovi mineralnosti, polnosti telesa in prevladujočih sadnih notah, medtem ko prihaja sortni značaj do izraza v podrobnostih, ki dajejo vinski cvetici enkrat zeliščni, drugič cvetni pridih, kar se opazi tudi na okusu, ki nam lahko prikliče zrelo sadje, kompote in celo
marmelado, ali pa ostaja resnobno svojski in predvsem –vinski. Pookus vseh vin je dolg, prijeten, toda sortno različen, tako da lahko pride bolj do izraza svežina (pri rebuli) ali dovršena zrelost (pri chardonnayu). Vsako je nekoliko drugačno, nobeno drugim podrejeno, prepričljivo ob samostojnem nastopu, ki istočasno vabi, da spoznate vsa Zalatelova sveža belih vin.

Rdeča vina

Kdor v Brdih stavi na merlot, ne more izgubiti. Cabernet sauvignon je bolj svojeglav, bolj odvisen od vremenskih razmer, od nas pa zahteva, da se pokorimo njegovim muham že v vinogradu. Če sprejmemo to igro, ga uspemo ukrotiti vsaj v kleti in takrat nas prav tako razveseli. Še več: če obe sortni vini združimo in zraven primaknemo še malo caberneta franc, postanejo zmagoviti trojec. Tega se držimo tudi v naši kleti in vam ponujamo dve rdeči vini v sortni polnitvi in eno zvrst, ki smo jo dodatno šolali v lesenih sodih.

VINARSTVO ZALATEL
Hruševlje 6
5212 DOBROVO
Goriška Brda, Slovenija

Telefon/faks: +386 (0)5 304 25 94
Gsm: +386 (0)31 629 328 - Valter
Gsm: +386 (0)41 506 581 - Jožica
​Gsm: +386 (0)68 650 372 - Kristjan